MOJ CILJ

ko sem se odločila za vzrejo škotskih ovčarjev sem prebrala skoraj vso možno literaturo o škotskih ovčarjih, veliko sem se naučila o njihovem videzu, značaju, temperamentu in zdravju, posvetovala sem se z raznimi vzreditelji doma in po svetu. Po vsem tem sem se počutila pripravljeno na svojo lastno psarno, a pod enim pogojem. Objubila sem si, da bom stremela k vzreji le najboljših predstavnikov te pasme. Zato pri nas ne bo veliko legel, moje psičke  bom parila le nekajkrat in to z najboljšimi samci.

Za cilj sem si zadala vzrejo škotov s stabilnim, živahnim  karakterjem, dobrim zdravjem in lepim videzom, ki se bo skladal s standardom pasme.

  Glavni poudarek je na karakterju. Rada bi vzrejala škotske ovčarje ki so odprti in prijazni do ljudi, otrok in drugih živali in so primarno čudoviti družinski sopotniki. Želim pa tudi vzrejati pse, ki so aktivni, ki so ne le razstavni, ampak tudi potencialno delovni psi. Ljudje zadnja leta pozabljajo, da je bil škotski ovčar včasih odličen čuvaj ovac, aktiven, močan in poln energije. Z vzrejo za razstave, so nekaj tega značaja uničili, še vedno pa je veliko škotskih ovčarjev odločnih za Agility, Frisbee, Dog dance, terapijo, pašnjo ovac in celo reševanje. Sama si želim vzrejati pse, ki bodo odlični življenjski sopotniki in jih bodo bodoči lastniki lahko vozili tako na razstave kot se z njimi udeleževali različnih pasjih športov ali pa samo uživali v družbi svojih ljubljenčkov.

  Takoj za karakterjem je zdravje. Škotski ovčarji so na splošno zelo zdrava pasma in dosežejo starost tudi do 17 let. Vendar pa je treba biti na nekatere stvari pozoren. Nekateri škoti imajo lahko probleme s kolki in razvijejo kolčno displazijo, ki je lahko boleča. Vse moje pse, ki so za vzrejo, slikamo.  Prav tako je treba paziti, da mladiček do enega leta ne hodi po stopnicah in preveč skače. Pasje športe lahko torej začnemo trenirati šele, ko se mladičkove kosti pri enem letu popolnoma razvijejo.

Drug problem ki pesti škote je gen mdr1. Psi, ki ta gen imajo, niso odporni na nekatera zdravila in če jih dobijo, so posledice lahko zelo hude. Zelo pomembno je, da škota testiramo in obvestimo svojega veterinarja o rezultatu.

Zadnja leta ugotavljajo, da tudi škotski ovčarji trpijo za boleznijo DM - degenerativna mielopatija. To je degenerativna bolezen hrbtenjače, ki lahko napreduje zelo hitro. V začetku pri psu opazimo šibkost v zadnjih nogah, sčasoma pa vodi do paraplegije. Ker je bolezen resna, je nujno psa testirati in pariti glede na rezultate.

   Tu pa je še en problem, ki ni tako drastičen, ga bo pa težje odpraviti. Namreč 95% škotov v Evropi je okuženih z boleznijo oči z imenom 'Collie Eye Anomaly - CEA'. Do tega je prišlo, ker v preteklosti teh stvari niso preučevali in vzreditelji niso bili pozorni na to, da ne smejo pariti okuženih psov med sabo. Na srečo bolezen ni huda in bo okužen pes verjetno živel normalno življenje brez kakršnihkoli zapletov. Za zdaj je torej pomembno, da je mladiček pri sedmih tednih pregledan pri veterinarju. Če bolezen do takrat ni napredovala, skoraj sigurno ne bo zapletov tudi kasneje. V prihodnosti pa bi rada sledila moji vzornici, Angeli Harvey iz psarne Wicani, ki je uvozila nekaj samcev, neokuženih s CEA, iz Amerike (kjer se bolezen ni toliko razširila), in bo z njihovo pomočjo poskusila izkoreniniti tudi to bolezen. Vendar pa je to dolgotrajen in težaven, pa tudi zelo drag proces. Ne samo, da je zelo težko uvoziti psa iz Amerike ali pariti z le tem, Američani imajo tudi drugačen standard za škotske ovčarje in taki mladiči ne bodo nujno ustrezali Evropskemu standardu. Če pa počakamo na 2. ali 3. generacijo takih psov, smo lahko na dobri poti, da dobimo zdrave pse, ki bodo ustrezali tudi standardu samemu.

Pomembna pa je seveda tudi zunanjost škotskega ovčarja. Niso mi všeč nekateri škoti, ki so vzrejeni samo za razstave in imajo toliko dlake, da se komaj premikajo. Veliko od teh ‘modernih škotskih ovčarjev’ ima veliko napak, od kratkega telesa in vratu, prekratkih repov in nepravilno oblikovane glave. Sama želim vzrejati elegantne škote, ki bodo ustrezali standardu, imeli čim-manj vizualnih napak ter bodo veseli, živahni in aktivni in predvsem ljubeči življenjski spremljevalci.