MOJ CILJ

ko sem se odločila za vzrejo škotskih ovčarjev sem prebrala skoraj vso možno literaturo o škotskih ovčarjih, veliko sem se naučila o njihovem videzu, značaju, temperamentu in zdravju. Potovala sem po svetu, obiskovala priznane psarne in se posvetovala z raznimi vzreditelji doma in po svetu. Udeležila sem se veliko seminarjev o vzreji, o standardu pasme, o negi škotkih ovčarjev in o handlingu (predstavitvi psov na razstavah). Po vsem tem sem se počutila pripravljeno na svojo lastno psarno. Odločila sem se, da bom stremela k vzreji le najboljših predstavnikov te pasme. Ker ne želim doma imeti velikega števila psov, ki bi živeli v pesjaku, poteka moja vzreja tudi na pricipu solastništev. Tako imajo psi čudovito živjenje in živijo kot družinski člani pri prijateljih, jaz pa z njimi vzrejam.

Za cilj sem si zadala vzrejo škotov s stabilnim, živahnim  karakterjem, dobrim zdravjem in lepim videzom, ki se bo skladal s standardom pasme.

  Glavni poudarek je na karakterju. Rada bi vzrejala škotske ovčarje ki so odprti in prijazni do ljudi, otrok in drugih živali in so primarno čudoviti družinski sopotniki. Želim pa tudi vzrejati pse, ki so aktivni, ki so ne le razstavni, ampak tudi potencialno delovni psi. Ljudje zadnja leta pozabljajo, da je bil škotski ovčar včasih odličen čuvaj ovac, aktiven, močan in poln energije. Z vzrejo za razstave, so nekaj tega značaja uničili, še vedno pa je veliko škotskih ovčarjev odločnih za Agility, Frisbee, Dog dance, terapijo, pašnjo ovac in celo reševanje. Sama si želim vzrejati pse, ki bodo odlični življenjski sopotniki in jih bodo bodoči lastniki lahko vozili tako na razstave kot se z njimi udeleževali različnih pasjih športov ali pa samo uživali v družbi svojih ljubljenčkov.

  Takoj za karakterjem je zdravje. Škotski ovčarji so na splošno zelo zdrava pasma in dosežejo starost tudi do 17 let. Zadnja leta pa postajajo zelo popularni raznorazni genski testi (za DM, CEA..). Nekateri vzreditelji so začeli vzrejati samo s ciljem imeti pse z najboljšimi rezultati teh testov. Kmalu pa se je ugotovilo, da testi sploh niso zanesljivi, obenem pa so na ta račun zelo zmanjšali genski pol (s parjenjem med sorodstvom) in poslabšali značaj psov. Zato sama sicer testiram svoje pse, mi pa tej testi niso edino vodilo pri vzreji. Bolj pomembno mi je splošno zdravje linije (psi z dobro prebavo, brez alergij, z dobro plodnostjo in ki zdravi živijo karseda dolgo).

Testi, ki se mi zdijo smiselni:

• Preverjanje kolkov je zelo pomembno in mi slikamo kolke vsem našim škotom, ki jih uporabimo v vzreji. Toda displazija je dokazano le 30% genetska, večji delež pa je zaradi vpliva okolja. Zato morajo biti lastniki zelo previdni, da mladički ne tekajo po spolzkih površinah, padajo na parketu, laminatu, ploščicah ali pozimi na ledu in snegu, da ne tečejo gor in dol po strmini, ne hodijo v gore in se vzpenjajo po stopnicah. Mladi psi naj se ne začnejo ukvarjati z nobenim športom pred 12imi meseci.. Zelo pomembno je, da odraščajoči psiček ni predebel, mu je omogočenega dovolj svobodnega gibanja brez vrvice po travnatih površinah ali gozdu, da oblikuje močne mišice in da dobiva kvalitetno prehrano.

• Gen MDR1 povzroča občutljivost na nekatera zdravila. Gen je odgovoren za črpanje drog in toksinov iz možganov, vendar psi, ki nosijo gen mdr1, tega ne morejo storiti, kar lahko povzroči resne zdravstvene težave. VENDAR je bilo ugotovljeno, da so vsi ovčarji (mdr 1 - / -, +/- in + / +) občutljivi na nekatera zdravila, zato jim nikoli ne dajajte zdravila IVERMECTIM in pri uporabi anestezije povejte svojemu veterinarju, naj za lažjo različico uporablja breje psičke, ne glede na rezultat mdr1 (30-50% manjšo dozo).

Glej tabelo spodaj*

• DM - Degenerativna mielopatija je progresivna bolezen hrbtenjače, ki povzroča šibkost in sčasoma nezmožnost hoje v zadnjih nogah. V zgodnjih fazah se DM pogosto zamenja z "artritisom", "starostjo", "displazijo kolka" ali "težavami s hrbtenico". (Nancy Kelso, www.colliehealth.org) Menim, da je pomembno, da testiramo DM in poskušamo izločiti to bolezen.

• V nekaterih linijah je IPD - Vnetna dedna pljučna bolezen. Zanjo je značilna ponavljajoča se pljučnica. Klinični simptomi so bili opaženi, ko so bili mladiči stari le nekaj dni in vključujejo penasto bruhanje, plitvo dihanje, kašelj, hitrejše dihanje in vročino. Prizadeti psi so se odzvali na terapijo z antibiotiki, vendar so se pljučnice žal ponavljale. Zato je zelo pomembno, da se linije, kjer se je ta bolezen pojavljala, testira, in da se ne pari skupaj dveh prenašalcev.

• Očesna bolezen CEA – ’Colle Eye Anomaly'. Več kot 95% škotov je pozitivnih na CEA. Na srečo bodo psi z blago obliko CEA celo življenje živeli brez težav, zato je za samo pomembno, da psičke klinično pregledamo pri 7ih tednih. Če takrat ni vidnih hujših spremem, se bo stanje kvečjemu izboljšalo, nikoli poslabšalo.

• Očena bolezen PRA - na srečo je skoraj ni mogoče najti v evropskih linijah, pogostejša je v ameriških linijah.

Vse naše mladičke odpeljemo na klinični pregled oči, kjer jih veterinar pregleda za CEA (CEA1 je v redu in ne bo povzročal težav, na papirju piše ‘vprašljivo’), COLOBOMA, KATARACTA in PRA – za te bolezni je pomembno, da na papirju piše ‘brez sprememb'.

Pomembna pa je seveda tudi zunanjost škotskega ovčarja. Niso mi všeč nekateri škoti, ki so vzrejeni samo za razstave in imajo toliko dlake, da se komaj premikajo. Veliko od teh pretirano odlakanih škotskih ovčarjev ima veliko napak, od kratkega telesa in vratu, prekratkih repov in nepravilno oblikovane glave. Sama želim vzrejati elegantne škote, ki bodo ustrezali standardu, imeli čim-manj vizualnih napak ter bodo veseli, živahni in aktivni in predvsem ljubeči življenjski spremljevalci.

* TABELA MDR1 NEVARNIH ZDRAVIL: